Kljub temu, da postaja psihoterapija vse bolj priznana, pa še vedno srečujem ljudi, ki jim ni jasen sam namen psihoterapije. To nekako enačijo s psihologijo, svetovanjem. Umetnost se mi zdi približati ljudem na laičen način, kaj sploh psihoterapija je. Je to srečanje dveh ljudi? Je to varen prostor, kjer oseba spoznava vse svoje dele, tudi tiste najbolj skrite? Je to odnos, v katerem psihoterapevt neizbežno prevzame več vlog, ki so bile v klientovem življenju pomembne in so pomembne za spoznavanje sebe? Vse to in še več. Jaz osebno psihoterapijo doživljam kot  umetnost. Jaz kot psihoterapevt raziskujem, uporabljam svoje telo, lastne občutke (kontratransfer) v odnosu do klientov, da lažje razumem njih in s tem tudi sebe. Ljudje smo medsebojno prepletena bitja in v terapiji soustvarjamo odnos. Tako kot ima klient svojo zgodbo, imam jaz kot psihoterapevt svojo. In najin odnos je s tem unikaten.

Več o integrativni psihoterapiji: Inštitut IPSA.